----
Naslednjih 19 poglavij je nastalo pred leti... Upam, da boste vsaj malo uživali v njih.
----
Matija
E. se je oglasil. Kar naenkrat se je prikazal in mi pričel šepetati morbidne besede, me vzpodbujal, naj storim nezaslišane stvari, mi obljubljal mleko in med, me vabil, skoraj sem se mu vdal.
Kaj me pa ti gledaš, kuzla. Mojca je sedela na tleh pred mano, gledal sem jo zviška. Kaj bi, prasica, spizdi mi! Kdo te bo pa še prenašal? Ne glej me več, marš. Obrnil sem se, si zamislil, kako bi bilo, če bi zdaj pošiznil in jo prebrcal v faco. Še bulerje imam gor, to bi bilo krvavo. S polno silo bi te nabrcal v glavo, ženska neumna.
Že so me vlekli proč od nje.
»Se ti je zmešalo«, sem slišal, »si smotan? Kaj si ji pa naredo?«
Ozrl sem se k nogam, kjer je nemočno ležala in mlaka krvi se je nabirala okrog glave, jokala je. Ne joči, saj nisem hotel. Kaj morem, se bom pa zgovaral na neprištevnost. Ne, nočem nazaj v tisto bolnico, ne, tja pa res ne. Se bo mi še bolj zmešalo, veš, E., ne morem tja, ne jim pustiti. Saj imaš veze, ne? Ti boš poskrbel za to, da me ne bodo zaprli, kajne, E.?
Njene oči so se znova ozrle k meni, brskale za spomini, ki sva si jih delila.
Poklicala me je, naj pridem, da je sama doma, je rekla, me vabila, me rajcala že preko telefona. Seveda sem se vdal skušnjavi, joj, kako si želim, da bi me kdo drug poklical tako, naj pridem.
Mogoče ona blondinka od zadnjič - kaj praviš, ni bila dobra? Mene je ful zrajcala. Nisem še ti povedal, zalizal sem jo. Juk. Sploh se ni lizala tako dobro, kot sem si predstavljal, kot sem pričakoval. Je pa zato dobro drkala. Ja. Na parkirišče sva šla, v njen avto, povem ti, deklica je vozla BMW-ja. Človek bi se že zato poročil z njo, a kaj ko se ne zna lizat.
Se pa zato Mojca liže kot profesionalka, kot ona kurva, kako ji je bilo že ime, Jelena, saj veš, ona na morju, lani… ko sva si jo privoščila hkrati. E., to so bili časi, kajne?
No, potem sem šel na prvi avtobus, mislim, po tem, ko je klicala. Po petnajstih minutah vožnje sem izstopil nekaj metrov pred hišo njenih staršev. Pozvonil sem, nikogar. Prijel sem za kljuko, vrata so bila odklenjena. Vstopil sem. V hiši je bila tema, še dobro, da sem bil že večkrat pri njej, drugače bi podrl pol pohištva, preden bi lahko podrl še njo. Od zgoraj sem zasilšal njego glasbo, vedel sem, da je to ona, nihče drug ne more za konec dneva poslušati Nine Simone.
Do takrat, ko sem prišel do vrat njene sobe, je igrala ravno tista pesem, kako ji je že naslov? My baby just cares for me, ja mislim, da je to ta pesem. Odrinil sem vrata in svetloba luči s hodnika, prej sem našel eno stikalo in prižgal luč, je posvetila na njeno posteljo, kjer je kot grška boginja, takšna, kot jo je bog ustvaril, ležala na postelji.
»Sem že mislila, da te sploh ne bo.«
»Smola, ne.«
Sploh ni ničesar več rekla, samo čakala je, da se slečem, a se nisem. Naj malo trpi, sem si mislil. Še jakne nisem slekel, samo stopil sem do postelje. Ko je videla, da se ne ganem, je legla na trebuh, z glavo proti meni in mi pričela odpirati zadrgo na hlačah. Upal sem, da bo to naredila. Nato ga je vzela ven, v vsej svoji velikosti se je pričel vzpenjati k njej. No, potem ga je začela lizati. Najprej je z jezikom namočila celotno glavico, nato ga celega vzela v usta - ona vedno jemlje, nikoli ne da. Žal mi je bilo, da je imela kratke lase, drugače bi jo lahko vlekel zanje. Nato ga je nehala cuzati. Bil sem že čisto blizu ekstaze, pa je nehala, prasica. To še ti vrnem.
Nato sem jo obrnil, da je glavo imela proč od mene in njeno zadnjico, pa še to, kar je zelo blizu, imela pri meni. Prijel sem jo za noge, jo povlekel k sebi, bil pripravljen, da ji ga vtaknem, kamorkoli pač.
»Ja, daj me. V rit.«
Juk, ne hvala. Pa ne zato, ker ne bi hotel ali mogel, samo zato, ker mi je rekla, da jo naj. Spustil sem njene noge, tako, da so na polovico bingljale preko roba postelje. Nato sem se spustil na kolena, ji potisnil noge narazen, kolikor sem mogel, in ji pričel lizati pizdo. Še preden sem se zavedal ji je že prišlo, mislim, ženske. Pa ko sem ravno hotel nehati, preden je pričela glasno stokati. Pa kdaj drugič.
Kaj praviš, E.? Če bo še dala, po tem, ko sem jo zbrcal v faco? Seveda, saj veš kaka je, da vsakemu, ki jo malo rajca, ali pa ve, da jo bo znal dobro obdelati. Sicer pa je pravzaprav nisem zbrcal, veš. Govoril sem ti, da so me odvlekli proč od nje in to… no, potem pa me je poklicala, da je predavalnica prosta, šele takrat sem se zavedel, da sem si vse samo predstavljal.
Hočeš, da nadaljujem, kaj je bilo po tem, ko sem ji zmatral ta malo? Ne bom. Zakaj si me pa zmotil. Sam si si kriv, E.
Prosiš?
Ti? Ti znaš prositi?
Na kolena! Bliže k meni!
Še bliže!
Kaj delaš, človek? A si znorel? Misliš, da bi ti ga pustil vzeti v roke?
V kaj? V usta? Niti slučajno, sorry, ampak res, ne hvala. Nisi moj tip.
Še vedno prosiš? Kar trpi?
Ne, ne bom nadaljeval. Kaj boš?
Res! Obljubiš?
Dobro, če mi zrihtaš trojčka s Tanjo in Klemenom. Samo, kako boš onadva skupaj dobil? Saj se ne moreta! Sicer pa Klemen tudi ni ravno nekdo, s komer bi šel v posteljo, če veš kaj mislim.
Videti, mislim.
Dobro, ne spuščaj se tako nizko, nehaj klečeplaziti! Saj bom nadaljeval, zdaj se pa zberi. Saj če ne bi bil to ti, ne bi nadaljeval.
Seveda je končno dočakala, da sem se slekel. Sedaj je ona prevzela inicijativo. Vlegel sem se na posteljo, razkačil noge in stegnil roke, se prijel za rob postelje in jo opazoval, kako me je jahala. Povem ti, ženska zna jahati! Nato se mi je zahotelo njenih jošk, ki sta poskakovala gor in dol in gor in dol in gor in dol…
Prijel sem ju, vsakega z eno roko, se nato dvignil, in ju pričel lizati. Pravi lizač sem, povem ti.
Samo želiš si lahko. Ti kar upaj. Upanje umre zadnje.
No, ko sva nehala s tem aktom ljubezni, ha, sva si prižgala cigatero, nič ni boljšega kot cigareta potem.
Strinjaš se? Pa to je neverjetno!
Ne, ni še konec.
Nato je rekla, naj se vležem na trebuh in storil sem tako, pa ne zato, ker je rekla, da naj, ker sem hotel videti, kaj je imela v mislih. Noge mi je privezala na spodnji rob postelje, roke na zgornjega. Nato je od nekod prinesla usnjeni trak in me pričela tepsti po hrbtu. Sovražil sem jo. Kaj si pa misli da je, poskušal sem se obrniti, pa mi je postalo všeč. Nato me je z dlanjo tepla po ritnicah, močno, močneje, z vso silo.
Res, všeč mi je postalo. Vendar to ni bilo edino presenečenje, ki mi ga je pripravila. Odprla je predal nočne omarice in izvlekla umetnega kurca, kdo bi si mislil. Mislil sem, da si ga bo vtaknila v ta malo, a ga je meni zabrisala v analno odprtino, kot se temu parodično reče.
Sovražil sem jo, ko sem odhajal domov. Tako zelo sem jo sovražil, prasico. Tisti trenutek je ne bi mogel videti, ne bi smel videti, kajti če bi jo, bi ji zdrobil lobanjo. Skočil bi ji za vrat in zagrizel vanj. Spustil bi ji kri, pohotnici. Sovražil sem jo, o Bog, kako sem jo sovražil. Pa ne za to, kar mi je storila, zato, ker mi je vse skupaj bilo všeč.
Ne, prosim, ne glej me s tem pogledom. Nisem sam kriv, stvari so se pač tako razvile. Prosim, E., ne glej me tako.
Prizanesi mi.
Ne morem več, grem, E.!
Joj, še nekaj, E., Klemena pozdravi, da bo spet mislil, da je ful cool, da se zgledujem po njem. Prav imaš, E., nesramen sem! Ne ga pozdravit.
Izgleda, da sem za to leto potrošil že vso srečo, ki sem jo imel na voljo. Začelo se je z božičnim večerom, kot sem že pisal. Pred dvema dnevoma je prišla prijateljica na obisk in mi pomila posodo, ki je je nabrala (saj veste kak je, en čaj tu, en čaj tam...) No, kako uro kasneje se mi zlušta, da bi si skuhal juhco, sežem v omarco in sem mi po tej sveže pomiti posodo razsipa pol kilograma cedevite. Včeraj si hočem pogreti sarmo, ki sem jo imel pripravljeno za večerjo, in se mi vsa razsipa po tleh.
