Shizofrenija (17/19)

Donna Jo

URA: 10:56
Že tri dneve čakam na mojega princa, pa ga še ni od nikoder. Vse kar imam tukaj, so tablekte, ki mi jih nosijo vsak dan. Sovražim jih!
Samo vstopijo v mojo sobo, mi ponudijo te preklete tabletke in odidejo. Ampak jaz bi se rada z nekom pogovarjala. Rada bi bila z nekom skupaj. Hočem nekoga, ki bi me imel rad.
Mene nima nihče rad!
Nihče!
Vsaj ven mi že dovolijo, če druga ne.
Predvčerajšnjem so me premestili iz prejšnje sobe v to. Ampak razlike skoraj ni, razen tega, da ni več mehkih blazinic na stenah, da ni več rešetk na oknih...
Ni več rešetk na oknih?
Moj princ, to si gotovo ti uredil. To bo to, kajne? Hočeš, da pridem k tebi, ampak veš, da me ne bodo spustili, pa si uredil, pokazal si mi pot do tebe, kajne?
Joj, nekdo vstopa. Zdravnik je!
»Donna Jo, je vse vredu s tabo?«
Ne bo naju več ločil, prihajam.
»Moj princ, prihajam k tebi!«
Donna Jo, teci! Teci! Skozi okno Donna Jo! Skozi okno!
»Moj princ, tvoja bom! Aaaaa...«
Princ, slišiš? Še sedaj nama ne privošči, da bi bila skupaj... Še sedaj ne!
»Ne! Sestra! Reševalna ekipa hitro ven! Donna Jo se je vrgla skozi okno!«