Shizofrenija (13/19)

Tanja

Nekam vroče je tu notri. Hm. Predstavljala si bom, da so vsi nagi. Razen mene, seveda. Mogoče bo pomagalo. Ja, če bi bil Woodstock v Sahari in bi jaz imela tam govor, mi to ne bi pomagalo - na Woodstocku so bili vsi nagi. Dobri stari časi. Spet dobivam zlobne misli.
Ne vem zakaj se mi je glava zaskočila. Sploh je ne morem premakniti. Ha, ha, ha. To pa bo še zabavno. Še malo, pa mi bodo pričele kosti škripati. Oh, moj bog, kako sem stara.
Ja, samo malo bi te bilo treba namazati, Tanja. Kdo je to rekel?
Sama, kdo pa. A še mogoče vidiš koga, ki se pogovarja s tabo? Aja, saj res.
Hm, mogla bom pričeti izkoriščati svoje ženske čare. Smo shit, ko se mi pa ni za vstat. Raje bom malo počakala, kako leto ali dve, mislim, uro ali dve, da bom sposobna še kakšno tudi reči. Saj ne morem kar tako stopiti do nekega fanta, se mu nasmehniti, ga zalizati, ugotoviti, da ima zadah, za njegovimi zobmi še včerajšnji zajtrk, se obrniti in oditi. Vljudno bi bilo, ko bi vsaj rekla: »Ta marmelada pa je bila res okusna. Hvala!«
Ne, spet postajam zlobna.
Grem raje na WC. Mogoče bom spoznala kako punco z luštnim bratom. To pa je čudno, WC je prazen. Po navadi se pred ogledalom kar ubijajo ženske, da bi se še bolj našminkale. Yeah, right. Pol pa plešejo, pa jih kdo pomotoma trešči po hrbtu, pa jim polovica obraza odpade.
»Oprostite, kaj pa vi delate tu notri?« Nek tip je vstopil.
»Sorry, ampak, si že kdaj videla pisoarje na ženskem WC-ju?«
Ups. Malo sem ga kiksnila. Kidam, na lijevo.
He, he.
No, pol bo pa to ženski prostor. Verjetno ja nimajo sto stranišč. Hm, ena je not, torej sem tokrat na pravem mestu. Tako, zdaj pa naj bo prosto, prosim. Aha, ta vrata niso zaklenjena. Yes, prosto je.
Ah, kakšno olajšanje.