Spati, zbuditi se
V četrtek zjutraj (pravzaprav je bilo že kar blizu poldneva) sem spet skusil, kako je zbuditi se ob nekomu. Krasen občutek. Se predramiš in opaziš, da nisi sam. Za trenutek iztegneš roko in nežno pobožaš telo, ki leži ob tebi. Previden si, nočeš ga predramiti, pa se vseeno predrami, čeprav za hip in ti pokloni nasmešek, kratek objem, ki ti pove, da vsaj v tem trenutku razmišlja enako. Za minutko počivata drug drugemu v objemu in zadostuje. Nadaljujeta sen vsak zase.
Res je. Najlepša jutra so zjutraj... v objemu dvojine.
2 komentarja:
Ooooooo...:))))
Kaku lepu:)) Ti privoščim.... ;)
Hm! Tudi sam ti privoščim prebujanje se v dvoje. Res je, zanjo biti najlepši trenutki dneva. Seveda je to že dolgo dolgo nazaj, pa vendar spomini še živijo v meni.
Lep pozdrav!
Objavite komentar