Shizofrenija (11/19)

Matija

Pred Palmo smo. Od znotraj se sliši še kar dobra muzika. Trenutno vrtijo rock. Jason, Klemen in Tanja sedijo na klopi, jaz stojim pred njimi. Tokrat je Klemen, kdo bi si mislil, od nekod privlekel joint. Fino, bom pa še enkrat zadet. Pil nisem, zato upam, da mi ne bo slabo.
»Daj ga meni,« sem rekel. Vsi so me začudeno pogledali, Tanja pa se mi je nasmehnila.
Skadili smo, zdaj gremo not.
Muzika je zelo glasna. In povem vam, zelo glasna. Ljudje begajo mimo mene, nekam počasi hodijo. Zdi se mi, da me noge še komaj nesejo. Nekam težke so. Joj, zakaj se vsi zaletavajo vame? Zakaj me gledajo tako čudno? Kaj je, kaj bi rad od mene?

Našli smo si prostor, kjer smo se ustalili. Izgleda da nikomur ni do tega, da bi plesal. Vsi samo strmijo predse. Niti z očmi ne trepnejo. Ne, Aleš prihaja proti meni.
»Oh, Matija. Kako gre?«
Kaj naj ti rečem? Čakam, da slišim celoten stavek. Zakaj tako počasi govoriš?
»Joj, kak si zadet. Se vidima.«
Kaj? Kdo je zadet, čisto vredu sem. Odhaja. No, mogoče se je šel navit, da bo bolj hitro govoril. Kaj je zdaj to? O moj bog, privide imam. Petelinja glava gre proti meni! Halo. Sem kaj zamudil? Ne, saj ne more biti res. Malo bom pogledal vstran, mogoče bo pomagalo.
Joj, noge, kje ste? Nekam dolge se mi zdite. Še dobro, da nimam vrtoglavice. Ampak, hej, še daljšate se. Kaj pa mislite? Da bom deset metrov visok? Aja, kaj je z mojim petelinčkom? Ni ga. Super, vse je v redu z mano.
Glej, kako ljudje plešejo. Kot marijonete. Freddy Krueger, se zopet igraš z njimi? Vidim te, vidim te! Ha. Kak si grd, joj, kak si grd! Ha, ha, mamica moja, kak si grd.
Hej, Freddy, tukaj si enega spregledal, oni vrtijo Prodigy, ta pa twista. Daj malo zmigaj z njegovimi vrvicami. Freddy? Kam pa si izginil?
Kje pa stojim? Moj bog. Balkon se bo zrušil name. Glej kako miga. Vsi gledajo drugam. Ne vidijo, glej kako miga. Ljudje, balkon se bo zrušil. Proč moram. Ne, najprej se bom prepričal. Čakaj, čakaj, to sploh ni dno balkona, to je rezilo, kot giljotina, vedno niže gre, vedno bolj proti meni. Ne, na zrak moram. Privide že imam. Zberi se, Matija, zberi se. Saj se to v resnici ne dogaja. Ne glej gor! Pazi rezilo ti je že skoraj pri glavi. Raje pojdi, ziher je ziher.
»O, Matija, kaj pa ti tukaj?«
Kdo pa si, ženska? A, Nataša. Moja ljuba Nataša.
»Nataša. Hello, love.«
Nataša, tako zelo rad sem te imel, ti pa nič. Moja Nataška.
»Kaj pa je s tabo? Si sam?«
»…hm… ne… ne… Grem, mudi se mi!«
»Pol te bom poiskala!«
Fajn, poišči nas, poišči. Kdor išče ta najde. Po kaj sem že šel? Aja, na zrak. Na zrak moram.
Pizdo je mrzlo tu zunaj. Ne, kar nazaj grem.
Kak so eni neumni, skačejo po plesišču in skačejo, pa se zaletavajo v mene, hvala. Pa še se zaletavajo v mene, še enkrat hvala. Joj, ko bi imel mitraljezko, bi vas vse postrelil. Kaj skačete kot fukjeni. Eh, kaj bi vam govoril.
Vsi še sedijo tam kot prej. Balkon se je nehal zibati, rezila ni več. Jason, kaj pa je, kaj tako gledaš? Eh, ti moj Jason. Ne, to ne more biti res. Čakaj, ta pogled pa od nekod poznam. Pa ja ne. Gay si? Vsaj gay, če že ne bi? Hm, E., kje si? Kaj praviš na trio s Tanjo in Jasonom. Veš, E., v tem trenutku si zares želim poskusiti to.
Bolje bi bilo, kot s Klemenom. Glej ga, kako sedi, kot kup nesreče. Ubožec. Pa tako si se zrihtal, ne. Tako si kul. Glej, Klemen, ne se sekirat, gotovo je kje kakšna babnica, ki ji boš všeč. Res, drugače pa še ti vedno ostane, saj veš, kaj. Ono, veš, nikogar doma, tvoja soba, ti in tvoja… ja, kako naj ti povem, roka.
Tanja, moj angel, kaj pa je s teboj. Nekam mirna izgledaš? Saj bo še vse vredu. No, povej kaj. Blebeči, blebeči. Ne pusti se motiti. Nič. Samo gleda. Mislim, da me sploh ne vidi. Saj te bom pustil pri miru.
Grem malo na plesišče. Bom videl, koliko se jih bo tokrat zaletelo v mene. Prvi, druga, tretja, četr… hej, ta tretja sploh ni bila tako slaba. Hej, dekle, postoj! Grickaj čipi čips. Kako sem smotan. Prav meša me že. Po drugi strani, pa tudi ta rjavolaska ni tako slaba. Zdaj vem, kako se je Romeo počutil…
Did my heart love till now, forswear it sight,
For I ne’er saw true beauty till this night.