Shizofrenija (8/19)

Jason

No, Tanja, odpri že vrata. Kaj še čakaš, čez petnajst minut gremo. Ne, ni mogoče, da ne bi bila doma. Aha, nekdo prihaja.
»Zdravo.«
»Hello, pridi not.«
Vstopil sem in šla sva v dnevno sobo. Njenih ni bilo doma.
»Si pa malo hiter, nisi?«
»Hotel sem še ti malo zatežiti, seveda, če nimaš nič proti?«
»Ne, kar.«
»Kje naj začnem? Malo mi je nerodno govoriti o tem.«
»Naj ti ne bo. Hello! Z mano se pogovarjaš.«
»Vem, a vseeno. Ne, premislil sem si. Si jezna?«
»Nisem, ampak ko boš pripravljen, te bom poslušala. Upam, da veš to.«
»Da, hvala.«

Joj, kako naj ji povem. Danes me bo še pobralo. Glede na to, da gremo vsi skupaj v Palmo, glede na to, da bo tudi Matija tam. Ah, Matija, ko bi vsaj vedel, če te ne bi motila kakšna gayevska zveza. Zvonec. Kdo je, nekam zgodaj je še.

»Tanja, nekdo je pri vratih,« sem ji zaklical, ker je bila v drugi sobi in nisem vedel, če je slišala.
»Grem odpret!« je rekla Tanja. »Hm, Jason, Klemen je prišel.«

Ah, kako lepo, Klemen je prišel. Božansko. Mr »I’m so smart« je tukaj. Ah, kaj hočem, tudi taki morajo živeti. Sicer pa, kdo sem jaz, da bi mu sodil. Saj sploh ni tako napačen, ampak ne maram ljudi, ki jih je sam gobec, druga pa nič. Mogoče… hm, vrečko na glavo. Ne! Hvala.