ponedeljek, december 19, 2005

Heh...

se mi zdi, da že ful dolgo nisem pisal nič. Groza. Ta božično-komercializirani čas me spravlja v neko čudno melanholično voljo in že kaki teden dni se vlečem ko cota. Če druga ne, se mi zdi, da sem v kinu nenormalno dosti, skoraj po dvakrat na teden. Čakam, da minejo prazniki... še za novo leto ne vem, kje bom :S

sreda, december 07, 2005

New Year's Resolutions (part 1)

Two inkjet printers are talking.
Say the first one: "What's your new year's resolution?"
Replies the second: "600 dpi."

hehe...

Ok, šalo na stran... prvi namen v prihajajočem novem letu...
Skušal se bom držati tega: "Kar moraš vedeti o svoji preteklosti je, da ne glede na to, kaj se je zgodilo, vse to te je pripeljalo do tega trenutka sedaj. Ta trenutek pa imaš izbiro, da pričneš nove stvari. Prav zdaj!"


No, pa še dva citata na podobno temo.
Paul Boese: "Odpuščanje ne spremeni preteklosti, vendar pa razširi prihodnost."

Sara Paddison: "Iskreno odpuščanje ni obarvano s pričakovanji, da se druge osebe opravičijo ali spremenijo. Ne skrbi za to, ali te razumejo ali ne. Ljubi jih in daj jim prostosti. Življenje postreže ljudem resnico na svoj način in v svojem času."

sobota, december 03, 2005

Ko te preseneti...

Presenečenje št. 1:
Bil na kosilu z mamo. Pa sma se nekaj pogovarjala o malicah v službi in to, pa mi pove, da ona za malico zelo malo poje, ker pride domov ob 15h in jo čaka skuhano kosilo.
Ji rečem: "Lahko tebi, ko ti mož kuha!"
Njen odgovor: "Najdi si enega!"
Ostal sem brez besed in z nasmeškom na ustih dalje jedel kosilo. :)

Presenečenje št. 2:
Kolegica od frenda pri pijači vpraša, če poznam kaj Novo mesto (mislila je resno, pač ne ve...). Se nasmehnem in ne rečem ničesar, pa mi razloži, da bi morala iti dol, če ji lahko pomagam ali pa grem zraven. In ugotovim, da ne želim iti dol... zakaj ne? Presenečen sem nad tem.

sreda, november 30, 2005

V vročici (odlomek)

Pogasi ogenj v mojih belih dvorih,
da ne zgore zaklenjeni zakladi,
ki čakajo na prvi klic pomladi!

(F. Balantič)

petek, november 25, 2005

Saturday and Sunday and a bit of Monday

Sobota (seveda Londonska)... K. obnemogel in ostal doma, zato sma z N. šla sama v Heaven. Zunaj mrzlo ko pes, ko sma prišla na Embankment sva že videla vrsto za vstop, recimo pred nama enih 200 ljudi, a je šlo vseeno hitro. V kakih 20 minutah sma bla not. Čaga fula fajna... plesala celo noč na različnih plesiščih (enih 5 jih je ziher blo).

Nedelja-- šli v center in čakali M., da je prišel iz Stansteda... Šli v The Two Brewers, spet, na stand up comedy od Sandre (fula fajna!!!), plesali in domov. Zjutraj smo se skoraj dve uri vozili skozi London in zadnjo sekundo prispeli na check-in... stresno...

torek, november 22, 2005

Almost total recall

No, končno se je našel tudi čas, da malo zapišem o Londonu. :)
V petek prispela z N. na Stansted in poslala M. SMS z lepimi pozdravi iz Stansteda.
McM prišel po naju, šli na drink in naju peljal v London... VAO! Thnx, smo prišparali 14 funtov.
Zvečer šli ven v lokalni kafič The Two Brewers bila ful čaga, z moje strani preveč vodke :(

Sobota in nedelja še sledi...

ponedeljek, november 21, 2005

Vao

totalka žurka... moram hitro spet it :) bilo enokratno, že dolgo nisem toliko plesal kot te tri dni... fino, nice, loved it :)

petek, november 18, 2005

London

is calling me :) Danes grem. Juppieeeee! Se vidimo naslednji teden ;)

ponedeljek, november 14, 2005

George Gordon Byron, Lord Byron. 1788–1824

When we Two parted

WHEN we two parted
In silence and tears,
Half broken-hearted
To sever for years,
Pale grew thy cheek and cold,
Colder thy kiss;
Truly that hour foretold
Sorrow to this.

The dew of the morning
Sunk chill on my brow—
It felt like the warning
Of what I feel now.
Thy vows are all broken,
And light is thy fame:
I hear thy name spoken,
And share in its shame.

They name thee before me,
A knell to mine ear;
A shudder comes o'er me—
Why wert thou so dear?
They know not I knew thee,
Who knew thee too well:
Long, long shall I rue thee,
Too deeply to tell.

In secret we met —
In silence I grieve,
That thy heart could forget,
Thy spirit deceive.
If I should meet thee
After long years,
How should I greet thee? —
With silence and tears.

petek, november 11, 2005

Malo nekaj za vse kače

Amicus est tanquam alter idem. (Cicero)

Better a thousand enemies outside the tent than one within it. (Arabic source)

You never really know your friends from your enemies until the ice breaks. (Eskimo)

It's an ill bird that fouls his own nest. (Latin proverb)

četrtek, november 10, 2005

Oscar Wilde's Quotes

Yet each man kills the thing he loves, from all let this be heard. Some does it with a bitter look, some with a flattering word. The coward does it with a kiss the brave man with the sword.

To live is the rarest thing in the world. Most people exist, that is all.

A man can't be too careful in the choice of his enemies.

ponedeljek, november 07, 2005

Doubt thou, the stars ...

by William Shakespeare (1564-1616)

from Hamlet Act 2 scene 2, as it appears in the 1623 First Folio. In modern form:


Doubt thou the stars are fire,

Doubt that the sun doth move,

Doubt truth to be a liar,

But never doubt I love.


In ravno tako, pogosto mislim nate!

Ponovno poezija...

Če drugega življenja ni, čemu bežiš od mene?
Glej, te moje prsi ko mleko bele so
in kakor trsi ta moja usta sladka so.
Medu se njih napij!
Izsrkaj mi iz žil vso to besnečo kri,
da truden vpil boš od slasti,
da ko življenje zajde,
pri meni smrt ničesar več ne najde.

(Alojz Gradnik: Pisma)

nedelja, november 06, 2005

Nedelja je...

Nedelja je,
a prazna hiša čaka me,
v njej ni več tebe.
Z mrakom spet pokrijem se,
in tiho čakam te.

Odprta vrata puščam ti,
če zaideš kdaj k meni,
kakor tat sredi noči,
življenje zdaj kradeš mi.
Brez razuma brez moči
ljubezen in strah boli,
vsak živi pač kakor zna,
eden ljubi za oba.


(besedilo originalno objavljeno na uradnih straneh Nuše Derende)

sobota, november 05, 2005

One more

sleepless night, I'm afraid to close my eyes... Dreams that dream of us and storm clouds take you from my sight...

petek, november 04, 2005

Znova

te sanjam. Podnevi, ponoči... hodim po trgovini s čevlji in razmišljam, kateri bi ti pristajali... zmeden sem, ne poznam se takega... pogrešam tvoj nasmeh in dotik. Pogrešam tebe.

četrtek, november 03, 2005

GACELA DEL AMOR IMPREVISTO

Nadie comprendía el perfume
de la oscura magnolia de tu vientre.
Nadie sabía que martirizabas
un colibrí de amor entre los dientes.

Mil caballitos persas se dormían
en la plaza con luna de tu frente,
mientras que yo enlazaba cuatro noches
tu cintura, enemiga de la nieve.

Entre yeso y jazmines, tu mirada
era un pálido ramo de simientes.
Yo busqué, para darte, por mi pecho
las letras de marfil que dicen siempre,

siempre, siempre: jardín de mi agonía,
tu cuerpo fugitivo para siempre,
la sangre de tus venas en mi boca,
tu boca ya sin luz para mi muerte.

(Federico García Lorca)

Za trenutek

bi rad pogledal v tvoje srce, da bi videl koga ljubiš. Tako bi vsaj z bolečino ali veseljem pomiril svojo dušo.

nedelja, oktober 30, 2005

Stvari,

ki jih je dobro vedeti v odnosu. Kot po naročilu naletavam na takšne teme te dni. Danes sem po mailu dobil z mesečnika Spolnost številko 40. Zanimiva debata!

sobota, oktober 29, 2005

Potreboval sem

skoraj štiri mesece, da sem ugotovil, da si le prestrašen fant, ki si domišlja, da je odrasel, ki se boji resne veze (čeprav pravi, da to išče) in nima niti jajc, da bi mi to povedal v obraz, kljub temu, da zatrjuješ, da si me ljubil. Žalostno.

sreda, oktober 26, 2005

Zbrane misli...

Si srečen in zaljubljen do ušes. Misliš, da je to oseba, s katero boš preživel preostanek svojega življenja. Upaš, da je to oseba s katero boš umrl. Upaš, da je to oseba, ki te ljubi, kot ti ljubiš njo.

Potem pa te prizadene, te prevara ali ugotoviš, da se ti je samo lagala, da se je samo pretvarjala... tvoj svet in veselje in srce in duša se pogreznejo v tako črne globine sveta... zrušiš se.

In pričneš verjeti, da zate ni sreče na svetu. Pričneš verjeti, da so vsi taki, da te bodo prizadeli in zapustili, če jih boš ljubil. Tudi čez čas se tvoje mnenje ne spremeni, a se vseeno pričneš spoznavati z drugimi ljudmi. Pri tem se zgodi, da ti nekdo postane všeč. Se ujameta v vseh pogledih. Se pričneš znova zaljubljati... ko spoznaš in si priznaš, da si zaljubljen, te popadejo stari strahovi. Saj ne, da jih pozabiš, vedno so prisotni.

Ampak v tem trenutku si tako srečen, da se bojiš, da se bo vse nenadoma izblinilo. Se začneš spraševati in dvomiti v iskrenost človeka, ki ti kaže in govori, da te ima rad, da te ljubi. Te popadejo vedno večji dvomi in se hote ali nehote zapreš pred tem človekom, ga pričneš testirati... mu očitaš, da te nima rad, da se le igra s tabo... Pa ta oseba še vedno ostane na tvoji strani. Ponoviš kak izpad še parkrat, in vidiš, da se oseba ni odmaknila od tebe. Še vedno je na tvoji strani in ob tebi. Se za trenutek pomiriš. Nato te spet popadejo dvomi in greš še en korak bolj v skrajnost. Osebo, ki te ima rada, za nekaj časa (pa četudi samo za nekaj ur) popolnoma izključiš od sebe, se ne odzoveš, ko te pokliče, se ne odzoveš, ko ti pove, da te ljubi. Pa oseba še vedno vztraja ob tebi, ker te ima resnično rada.

Potem se pričneš spraševati, če si fer do te osebe, ki vztraja ob tebi, če je s svojimi strahovi in obnašanjem nisi prizadel. Ugotoviš, da je tvoja ljubljena oseba, ki jo imaš rad, prizadeta glede tega. Pa se vprašaš zakaj še vztraja? Odgovor je preprost: ker te ljubi. To ne prežene strahov in dvomov, ne moreš si pomagati, da je ne bi primerjal z osebo, ki te je prizadela. Saj ni nič narobe v primerjanju, zavedati se je potrebno le, da oseba, ki ti stoji ob strani in v katero dvomiš, ni oseba, ki se je igrala s tabo, ni oseba, ki te je prizadela. Pa ne le to, zavedeti se moraš, da sta ti osebi že po karakterju različni.

Strahovi in dvomi ostanejo v tebi. Ko te nekdo prizadene tako zelo močno, pusti v tebi brazgotine, ki jih čutiš vso življenje. Ampak zaradi napak drugih ljudi ne krati svoje možnosti za srečo, raje uživaj v njej. Ko pride trenutek, da te popadejo dvomi in strahovi in ljubosumje, pa to čim prej povej svoji ljubljeni osebi. Nihče ne reče, da ne bo žalostna, da ne bo prizadeta, da te bo razumela. V vsakem primeru te bo pa poslušala, če je možno objela in potolažila, ker te ljubi.

Ravno tako jaz nimam namena kar tako odnehati in se umakniti, razen če seveda tako želiš, ampak v tem primeru bodi, prosim, konkreten in mi to povej v obraz. Čas je, da se začneva vsaj pogovarjati. Prisluhnil ti bom in pomagal, le če si pripravljen. Na začetku bo bolelo (oba bo bolelo), ampak kjub temu bom ob tebi.

Ljubim te!

Resnica o ljubezni

V časih, ko je bil svet še mlad, ko se je zemlja še hitreje vrtela in ko so vse ptice pod nebom bile res svobodne, v tistih časih še ljudje niso bili taki, kot smo sedaj. Takrat, še prej, so vse žživali bile veliko pred človekom. Ljudje so imeli dve glavi, štiri roke in štiri noge. Bili so dvojni, a delili so si eno dušo. Nihče ni bil osamljen, vsakdo je imel nekoga, ki je bil z njim. V tistih dnevih pa so bogovi še bili zlobni, niso prenesli, da bi lahko ljudje na zemlji žživeli tako srečno, hoteli so storiti nekaj proti temu.

Nekega dne se nad vsem svetom nakopičilo tisoče črnih oblakov, sonce se je obleklo v svoj črn dežževni plašč in se skrilo. Popolna tema je zavladala nad zemljo. In pričelo je grmeti, tako strašno je grmelo, da so vsi obstali kot okameneli, nihče se ni ganil. Nato so iz oblakov pričele bliskati strele. Bile so tako ogromne in bilo jih je toliko, da se ljudje niso imeli nikamor skriti. Bogovi so strelam ukazali, naj razpolovijo vse ljudi, in tako so tudi storile.

Ljudi niso pobile, ne, pustile so jih žživeti, ampak sedaj le v polovici. To pa ni ustavilo sreče med ljudmi. Polovice so se še vedno držžale skupaj z rokami in tako bile srečne. To je pa bogove jezilo. Priklicali so viharje in jim ukazali, naj vsako drugo polovico dvignejo v nebo in jo odnesejo na nek drugi konec sveta.

Od tistega dne ljudje iščejo svojo srečo. Vso žživljenje iščejo manjkajočo polovico in ko jo najdejo so šele zares srečni. Bogove so nadomestili drugi bogovi, ljudje so postali takšni kot smo sedaj. Vsak na tem svetu ima nekje nekoga z drugo polovico svoje duše. No, skoraj vsak. Bogovi takrat niso bili niti najmanj popolni. Ko so razpustili strele nad ljudi, niso pazili, da bodo vsi ljudje popolnoma razdvojeni, tako se je zgodilo, da so nekatere polovice dobile vso dušo, nekatere pa ostale prazne.

Taki ljudje še dandanes žživijo. Tisti, z vso dušo, tisti so zmožžni ljubiti kogarkoli in to tudi storijo, ne iščejo svojega drugega dela, ne potrebujejo ga. Ljudje brez svoje polovice duše, to so tiste polovice, katerim je drugi del odnesel vso dušo, takšni ljudje so osamljeni vso žživljenje. Poskušajo ljubiti in ko najdejo nekoga, za katerega mislijo, da je tisti, ki jih bo dopolnil do pradavne sreče, jih ta nekdo ne ljubi, kajti v večini ti ljudje, v katere se zaljubijo, iščejo svojo drugo polovico, in so potem le naši prijatelji.

A nekega dne, tako so bogovi obljubili svojim prednikom, bomo znova vsi ljudje srečni. Bogovi bodo poskrbeli za to, da bodo prazni ljudje našli svojo srečo, svojo manjkajočo dopolnitev. To bo v generaciji novih bogov. Do takrat pa nam vsem z izgubljenimi dušami ali s polovico duš preostane le upanje, da se bo kdaj in kje katero izmed prijateljstev razcvetelo v goreč plamen ljubezni in s tem ublažžilo tisto ogromno količino bolečine, ki jo prejemamo žže od starih časov naprej, bolečino neutešenega sla po ljubezni, po žželji biti ljubljen.

Rok, ti si moja manjkajoča polovica.

torek, oktober 25, 2005

Dodal sem...

... možnost komentiranja blogov. Da se objavi komentar, ne rabite biti registrirani uporabniki
www.blogger.com, je pa potrebno prepisati znake, ki se pojavijo na sliki, zato da se ne bi pojavljale avtomatizirane reklame med komentarji.

Bodočemu predsedniku države ;)

častni pozdrav na deeeeesno!

Ponoči si...

z mano v mislih. Ne mine dan, da ne bi bil z mano v mislih. Ne mine ura, da ne bi mislil nate.

Pravijo, da ima srce krila. Želim si, da bi lahko odprl svoj prsni koš, segel z roko vanj, iztrgal in izvlekel srce. Nato bi počasi razprl dlan in ga gledal kako bije zadnje sape. Nato bi iztegnil roko in ukazal srcu naj leti. Rad bi ukazal svojemu srcu naj leti k Roku, kjerkoli že je.

Slišal me je.

ponedeljek, oktober 24, 2005

Karta zame: izpadla velika arkana VII - Kočija, karta za naslednji dan velika arkana II - Svečenica.
Kočija nakazuje okrilje problema in možen opis, pomen po knjigi: pot srca. Moč čakanja in opazovanja. Uspešnost je zagotovljena, če ostanem neutralen in se znam kontrolirati. Karta, ki me vodi skozi jutrišnji dan in opisuje mene, občutke in moja dojemanja: svečenica. Svečenica predstavlja osebo, ki črpa na svoji kreativni moči in se ukvarja z razvijanjem svoje duhovne moči.

Karta zanj: izpadla med mešanjem princesa diskov, karta, ki bi mi pomagala razumeti, kaj se v njem dogaja: 9 diskov. Karta princese diskov predstavlja osebo, ki se preokupira z delom. Osebo, ki so jo življenske izkušnje ali duhovno poglabljanje vase spremenile. 9 diskov predstavlja močen karakter in odnose, v katerih dominira spoštovanje.

3 tedne samskega stanu

Sem že skoraj pozabil na ta svoj BrLOG...

3 tedne je minilo, odkar me je fant "zapustil" ...
3 tedne je minilo, odkar mi je zjutraj pisal, da je želel priti k meni, zvečer pa poslal tisti mail.

Rok, rad me imaš. Čutim, da želiš tudi mojo pomoč, glede česarkoli, pa se bojiš, da te bom pustil na cedilu, pa te ne bom. Ker te ljubim. In po 3 tednih še vedno vztrajam ob tebi!

Rok, tale pesem (prevod) je zate:

Če nisi pravi zame, zakaj je moja duša danes vesela?
Če nisi pravi zame, zakaj se moja roka tako lepo ujame s tvojo?
Če nisi moj, zakaj se tvoje srce obrača na moj klic?
Če nisi moj, bi sploh imel še moč stati pokončno?

Nikoli ne vem, kaj prinaša prihodnost,
a vem, da si ob meni sedaj.
Skupaj zmoreva
In upam, da si tisti, s komer bom delil svoje življenje.

Nočem pobegniti proč, ampak ne zmorem, ne razumem.
Če nisem ustvarjen zate, zakaj mi srce pravi, da sem?
Obstaja način, da ostanem v tvojem objemu?

Če te ne potrebujem, zakaj jočem na svoji postelji?
Če te ne potrebujem, zakaj tvoje ime doni v moji glavi?
Če nisi zame, zakaj ta oddaljenost hromi moje življenje?
Če nisi zame, zakaj sanjam o tebi kot svojem možu?

Ne vem zakaj si se tako odtujil,
ampak toliko vem:
Skupaj zmoreva čez to.
In upam, da si tisti, s katerim bi delil svoje življenje,
in želim, da bi ti lahko bil tisti, s komer bom umrl,
in molim, da si tisti, s kom si bom zgradil svoj dom,
in upam, da te bom ljubil celo življenje.

Nočem pobegniti proč, ampak ne zmorem, ne razumem.
Če nisem ustvarjen zate, zakaj mi srce pravi, da sem?
Obstaja način, da ostanem v tvojem objemu?

Ker pogrešam tebe, tvoje telo in dušo, tako zelo, da mi jemlje sapo,
in vdihujem te v svoje srce in molim za moč, da lahko danes stojim.
Ket te ljubim, pa naj bo prav ali ne,
in čeprav nocoj ne morem biti ob tebi,
vedi, da je moje srce na tvoji strani.

Nočem pobegniti proč, ampak ne zmorem, ne razumem.
Če nisem ustvarjen zate, zakaj mi srce pravi, da sem?
Obstaja način, da ostanem v tvojem objemu?

sreda, oktober 19, 2005

Pesem zate

Danes sem napisal pesem. Pesem, ki sem jo poslal Nuški, če so zainteresirani za tekst.
In napisal sem pesem in besedilo z istim razlogom poslal Tanji Žagar, saj sem za njo izvedel
preko tebe...

BRIGA ME ZDAJ, ČE VIDIJO VSI, DA IMAM TE RAD!

sobota, junij 04, 2005

Poslovil sem se

od desetih milijonov sivih celic, ki so se prejšnjo noč utopile v alkoholu. Sabina je imela poslovilno žurko za v Ghano. Vse bil kar totalka, je pa bla tudi totalka dobra žurka. Litre piva in drugih pijač je steklo v naša grla. Zato sem se zbudil danes ob 17:30, no spat sem šel prvič ob 3h potem pa ob 13h. :) Tako dalje...

sobota, maj 28, 2005

Spat sem šel

ob 5:30, štiri ure kasneje je že zvonil telefon in zbudili so me. Z Janjo sva začela s pico in solato ;) narediti je bilo potrebno malo podlage za popivanje... hehe Po pijači v Cantanteju sva se dobila z družbo na Lentu. Ko so izpraznili vse zaloge smo se vrnili v Cantante. Ker so se ostali zasedeli, sva se odpravila v Bongosa - razen natakarjev ni bilo gostov (0:30), v Takosu skoraj podobna situacija. Nič, grema v Trusta... Prijetno polno, ampak po pijači in nekaj minutah se je pričelo sardelsko polniti, pretep ob šanku je bil kljukica na š in šla sva nazaj v Takosa, kjer se je zbrala družba iz Cantanteja. Izgledalo ni obetavno, smo si pa naredili čago. Totalka...

petek, maj 27, 2005

Po dolgem času

grem danes zvečer v mesto ven na pijačo in žur. Se že vidim, "rahlo" vinjen hehe, se bom pa vsaj naplesal malo oziroma bolje rečeno znorel. Po izkušnjah sodeč kar v Bongosu, ali pa se bomo zasedeli v mestnem Cantanteju.

Končno sem

...včeraj sprogramiral nekaj hitrejšega kot program, ki mi že par tednov računa stvari, ki bi jih lahko (in sem jih) izračunal kasneje v par minutah. Groza!

... pričel brati Pijevo življenje, kar se je začelo kot zelo zanimivo čtivo. No, bomo videli. Plus!

sreda, maj 25, 2005

Matematični trenutki

Matematični trenutki, ki jih lahko v angleščini najdete na strani http://www.ams.org/mathmoments. Res zanimive stvari se najdejo vmes. Vredno ogleda.

Prvi blog

No, samo za probo naj bo to ta prvi blogec, ki ga pošiljam.