Ponovno poezija...

Če drugega življenja ni, čemu bežiš od mene?
Glej, te moje prsi ko mleko bele so
in kakor trsi ta moja usta sladka so.
Medu se njih napij!
Izsrkaj mi iz žil vso to besnečo kri,
da truden vpil boš od slasti,
da ko življenje zajde,
pri meni smrt ničesar več ne najde.

(Alojz Gradnik: Pisma)