Lubi moj

Moj lubi še spi (pa ni to on na sliki, da ne bo pomote). Jaz pa že delal za šiht, za sebe in blogam po vrhu. Zdaj ga pa grem počasi zbuditi in objeti. Ja, najlepše jutro lahko pride tudi po tem, ki si že par ur buden. :)

Prikritemu džunkiju

Klobčič se razpleta in slike dobivajo nova razmerja. Naj čim hitreje pride tvoj zlati šus.

Najlepše stvari

Najlepše stvari, ki sem jih danes doživel:
- trenutek, ko me je prijel z obema rokama za mojo, kot da me ne želi več spustiti
- trenutek, ko sem moral ustaviti avto, da sem ga poljubil
- trenutek, ko sem se zazrl v njegove rjave oči
- trenutek, ko so se me dotaknile najslajše ustnice - njegove
- trenutek, ko me je nežno pobožal
- trenutek, ko je zaspal v mojem objemu
- trenutek, ko sem se zbudil v njegovem objemu
- vsak trenutek z njim...

... do naslednjega najlepšega jutra.

Hvala, R., za te krasne trenutke...

Nove barve bloga

Cyndi Lauper je pela:
"But I see your true colors
shining through
I see your true colors
and that's why I love you
so don't be afraid to let them show
your true colors
true colors are beautiful
like a rainbow"

Jesenske barve so se že zdavnaj pojavile zunaj, čas je, da se tudi jaz prilagodim :)

Čakajoč Godota

Potapljam se v delu, nedelavnem vzdušju navkljub. Zakaj? Čakam, da pride naslednji vikend... in s tem eno najlepših juter :) Tako daleč, vseeno skoraj na dosegu roke, zato si tako blizu, da te ne morem doseči.

Hrepenenje je težji del vsega, vedenje, da te kmalu spet vidim, pa vse skupaj skrajno olajša :)

See you in the future, xx.

Ko gre namen dlje od bolečih spominov...

Še vedno jo nosim, zapestnico, ki jo vidite na desni. Podaril mi jo je bivši tip in prijateljica se je pred par dnevi začudila oz. je presenečeno opazila, da jo še vedno nosim. Pri tej zapestnici gredo boleči spomini, ki jih imam na osebo, ki mi jo je podarila, mimo namena in simbola te zapestnice. Je simbol boja proti raku.

Ko mi je bila zapestnica podarjena, mi je bila povedana zgodbica, ob kateri sem takoj vedel, da bom nosil v spomin točno določeni osebi mojega življenja - mojemu botru. Umrl je za pljučnim rakom (čeprav ni bil kadilec). To nosim v njegov spomin.

Spati, zbuditi se

V četrtek zjutraj (pravzaprav je bilo že kar blizu poldneva) sem spet skusil, kako je zbuditi se ob nekomu. Krasen občutek. Se predramiš in opaziš, da nisi sam. Za trenutek iztegneš roko in nežno pobožaš telo, ki leži ob tebi. Previden si, nočeš ga predramiti, pa se vseeno predrami, čeprav za hip in ti pokloni nasmešek, kratek objem, ki ti pove, da vsaj v tem trenutku razmišlja enako. Za minutko počivata drug drugemu v objemu in zadostuje. Nadaljujeta sen vsak zase.

Res je. Najlepša jutra so zjutraj... v objemu dvojine.

Shizofrenija (19/19)

Na tem mestu je bil epilog, ki pa je kasneje bil črtan.

THE END

Shizofrenija (18/19)

Matija

URA: 11:02
Ta tišina me bo navsezadnje še ubila. Komaj še diham. Okno moram odpreti. Nekam slab zrak je zunaj. Pa še megla se vleče sredi dopoldneva. Nekam turoben dan je danes. No, če se je slabo pričel, bo se pa mogoče bolje končal. Kje je E.? Komaj čakam, da mu povem, da sem se nekaj odločil. Odločil sem se, da bom Jasonu povedal, kako je na stvari... da se zaljubljenj vanj. Jutri, ko ga vidim, mu bom povedal.

URA: 11:59
Telefon. Končno neka sprememba. Radio mi že veš čas vrti same morbidne skladbe.
»Prosim?«
»Zdravo, Tanja tu.«
»Oh, hi. Kako si?«
»Matija...«
Kaj je s tabo, nekam grenak glas imaš.
»Ja?«
»Nekaj strašnega se je zgodilo...«
»Ja?«
Srce mi je pričelo glasneje in počasneje biti. Ura na steni je glasno tiktakala.
Kon, kon. Kon, kon.
Tik - tak. Tik - tak.
»No, Tanja... Kaj je narobe?«
»Veš...«
Kon, kon. Kon, kon. Srce, zakaj si tako glasno?
Tik - tak. Tik - tak. Naj nekdo ugasne to prekleto uro!
»Tanja, si še tam? Kaj je narobe?«
»Matija, nesreča je bila...«
Kon. Kon. Kon.
Tik. Tak. Tik. Tak.
»K...k...kakšna ne...ne...nesreča?«
»Jason...«
Kon. Kon.
»Kaj je z Jasonom?«
Tik - tak. Tik - tak.
»Jason... Jason se je ponesrečil z avtom. Bil je na poti k meni... vsega sem jaz kriva... Jason je imel nesrečo.«
Ne, ne Jason. Prosim, Bog, ne Jason.
Kon. Kon. Kon.
»Je vse vredu z njim?«
Kon, kon. Kon, kon.
Tik - tak. Tik - tak.
»Tanja?«
Kon, kon. Kon, kon.
Tik - tak. Tik - tak.
»Tanja? Je vse vredu z njim?«
Kon, kon. Kon, kon.
Tik - tak. Tik - tak.
»Mrtev je...«
Tik... tik... tik... tik...
Kon, kon, kon, kon, kon, kon, kon.
Ne! Ne!
Oh, Bog!
Zakaj? Zakaj?
Ne morem več držati slušalke. Prekleto! Prekleto! Marš!
Slušalka in telefon sta treščila na tla.
»Matija... Matija... Si še tam?«
Ne, Bog! Zakaj? Preklinjam te, Bog! Preklinjam te! Preklinjam te!
Zakaj?! Zakaj Jason?!
Jaz sem kriv. Nikoli se ne bi smel zaljubiti vanj. Nikoli!
Bog... oh, moj Bog... zakaj? Zakaj?
Ne, prosim, ne. Ne Jason... prosim.
Kon, kon. Kon, kon.
Tik - tak. Tik - tak.
Slabo mu je. Bruhal bom. V kopalnico! V kopal...!
Shit! Juk. Oh, God. Zakaj Jason? Zakaj?
URA: 12:00
Ku-ku.
Kje že ima foter svoje britvice?
Ku-ku.
Vodo, vodo je treba odpreti.
Ku-ku.
Ne morem več tako dalje, ne zmorem.
Ku-ku.
Shit! Strah me je...
Ku-ku.
Oče naš, ki si v nebesih, odpusti mi...
Ku-ku.
Joj! E., kje si? Pomagaj mi!
Ku-ku.
Saj bo lepo, kanje? Samo potegnem in počasi bom zapal!
Ku-ku.
Samo potegnem... ne upam.
Ku-ku.
»Potegni! Potegni!«
Kdo mi to govori?
Ku-ku.
Samo potegniti čez žile, pa bo. Proč bom gledal. Ne maram krvi.
Ku-ku.
Au. Kaj sem naredo? Kaj sem naredo?
Ku-ku.
Z neba bo stopili... Angelčki... Angelčki... Pojte, igrajte! Angelč...
Jason...
Ne... ne, Jason...
E.? Si prišel pogledat svojega ljubega, umirajočega prijatelja?
Ne dotikaj se me, E.! Krvav boš, krvav...
Mati, sonca...

Shizofrenija (17/19)

Donna Jo

URA: 10:56
Že tri dneve čakam na mojega princa, pa ga še ni od nikoder. Vse kar imam tukaj, so tablekte, ki mi jih nosijo vsak dan. Sovražim jih!
Samo vstopijo v mojo sobo, mi ponudijo te preklete tabletke in odidejo. Ampak jaz bi se rada z nekom pogovarjala. Rada bi bila z nekom skupaj. Hočem nekoga, ki bi me imel rad.
Mene nima nihče rad!
Nihče!
Vsaj ven mi že dovolijo, če druga ne.
Predvčerajšnjem so me premestili iz prejšnje sobe v to. Ampak razlike skoraj ni, razen tega, da ni več mehkih blazinic na stenah, da ni več rešetk na oknih...
Ni več rešetk na oknih?
Moj princ, to si gotovo ti uredil. To bo to, kajne? Hočeš, da pridem k tebi, ampak veš, da me ne bodo spustili, pa si uredil, pokazal si mi pot do tebe, kajne?
Joj, nekdo vstopa. Zdravnik je!
»Donna Jo, je vse vredu s tabo?«
Ne bo naju več ločil, prihajam.
»Moj princ, prihajam k tebi!«
Donna Jo, teci! Teci! Skozi okno Donna Jo! Skozi okno!
»Moj princ, tvoja bom! Aaaaa...«
Princ, slišiš? Še sedaj nama ne privošči, da bi bila skupaj... Še sedaj ne!
»Ne! Sestra! Reševalna ekipa hitro ven! Donna Jo se je vrgla skozi okno!«