Zapis

Imam občutek, da že kar zanemarjam ta blog. Toliko različnih stvari, ki bi jih lahko zapisal, pa se mi enostavno ne da. Krivo je vreme, kaj pa drugega. Iz z energijo nabitih sončnih dni se spremeni v oblačno in mlakužno deževno sivino. Pa vendar le... počutim se dobro. Počutim se enkratno, veselo, neutrujeno.

Ta teden se že veselim Eurosonga. Včasih je bil to dogodek, ob katerem se je zbrala cela družina in gledala in navijala :) Danes je to ostal prijeten izgovor, da s frendi sedem pred tv in upam na čim več mišičastih plesalcev, dobrih ritmov in še kaj. Ja, na šov, seveda. Me zanima, kako daleč bomo prilezli tokrat.

To poletje se veselim prvih dopustov (ja, verjetno jih bo več - he he), sproščenih dni, obiskov prijateljev (ja, ker enih par vas moram obiskat - P. na Obali ali NM, S. na Obali), saj vem, da me že komaj čakata. He he. Bom. Kmalu. Obljubim. Veselim se avgustovskega pohajkovanja po Španiji s frendom.

To jesen se veselim Londona, skrajni čas, da spet zaidem tja. I love it.

In danes... danes se veselim, ker bo konec službe čez eno uro :) pe še mnogih stvari, ob katerih se mi sam od sebe nariše nasmešek na obraz.