se mi zdi, da že ful dolgo nisem pisal nič. Groza. Ta božično-komercializirani čas me spravlja v neko čudno melanholično voljo in že kaki teden dni se vlečem ko cota. Če druga ne, se mi zdi, da sem v kinu nenormalno dosti, skoraj po dvakrat na teden. Čakam, da minejo prazniki... še za novo leto ne vem, kje bom :S
Two inkjet printers are talking.
Say the first one: "What's your new year's resolution?"
Replies the second: "600 dpi."
hehe...
Ok, šalo na stran... prvi namen v prihajajočem novem letu...
Skušal se bom držati tega: "Kar moraš vedeti o svoji preteklosti je, da ne glede na to, kaj se je zgodilo, vse to te je pripeljalo do tega trenutka sedaj. Ta trenutek pa imaš izbiro, da pričneš nove stvari. Prav zdaj!"
No, pa še dva citata na podobno temo.
Paul Boese: "Odpuščanje ne spremeni preteklosti, vendar pa razširi prihodnost."
Sara Paddison: "Iskreno odpuščanje ni obarvano s pričakovanji, da se druge osebe opravičijo ali spremenijo. Ne skrbi za to, ali te razumejo ali ne. Ljubi jih in daj jim prostosti. Življenje postreže ljudem resnico na svoj način in v svojem času."
Presenečenje št. 1:
Bil na kosilu z mamo. Pa sma se nekaj pogovarjala o malicah v službi in to, pa mi pove, da ona za malico zelo malo poje, ker pride domov ob 15h in jo čaka skuhano kosilo.
Ji rečem: "Lahko tebi, ko ti mož kuha!"
Njen odgovor: "Najdi si enega!"
Ostal sem brez besed in z nasmeškom na ustih dalje jedel kosilo. :)
Presenečenje št. 2:
Kolegica od frenda pri pijači vpraša, če poznam kaj Novo mesto (mislila je resno, pač ne ve...). Se nasmehnem in ne rečem ničesar, pa mi razloži, da bi morala iti dol, če ji lahko pomagam ali pa grem zraven. In ugotovim, da ne želim iti dol... zakaj ne? Presenečen sem nad tem.
